Dragi naš Berti!
Težko je najti prave besede, s katerimi bi povedali, kako naš si bil, si in boš. Sploh zato, ker si bil sam velik umetnik in zahteven poslušalec. Oprosti, vsega, kar bi ti radi povedali, se ne da izliti na papir.
15 let je minilo od takrat, ko smo se kot orkester prvič sestali. V to nas je prepričala tvoja pozitivna naravananost, želja po druženju, skupnem glasbenem udejstvovanju, kar tako, za dobro voljo. Nismo si predstavljali, kaj se bo iz tega srečanja razvilo. Nihče razen tebe si ni upal niti pomisliti, kako daleč bi lahko posegli. Ti pa si že takrat slutil, da se je v tistem hipu začela pisati dolga, zanimiva in uspešna zgodba. Pod tvojo taktirko smo pogumno zagrizli v delo. Bil si odločen in zahteven vodja. Tvoje uho je slišalo vsak še tako tih napačen ton. Vedel si, da bo zgodba trajala le, če bo glasba težila k perfekciji, če bo vsak izlil vanjo toliko, kolikor zmore, in če bodo ljudje v skupini sproščeni, odnosi pa topli in prijateljski. Bil si človek izzivov in nikoli ti ni bilo težko trdo delati za to, da smo korak za korakom napredovali. Še več – v delo orkestra si izlil svojo celotno umetniško dušo. Zagotovo noben drug glasbeni sestav ni imel tako edinstveno napisanih not. Napisanih na roko, umetelno oblikovanih, opremljenih z lično zapisanim naslovom. Iz njih je kar vel entuziazem, ki ni popustil niti takrat, ko je bilo potrebno note popraviti. To je pomenilo – vse napisati še enkrat. Hvala bogu je bila tvoja volja nalezljiva, za kar smo ti hvaležni.
Z leti so naše želje rasle, naš glasbeni svet se je širil, od tebe smo se nalezli poguma in zavedanja, da se da in se mora stopati ves čas naprej in višje. Ko se človek zave svojih zmožnosti in na poti k zastavljenim ciljem trdo dela, uspeh ne izostane. Veseli smo bili vsakega skupnega nastopa, druženja, novih idej. In ti si se, čeprav kasneje bolj iz ozadja, veselil z nami, nas bodril in nam predstavljal neusahljiv vir odličnih idej ter kritično oko in uho. Ob okrogli 10. obletnici delovanja smo izpeljali projekt prej nepredstavljivih razsežnosti. Ponosni smo bili nase, še posebej, ker smo vedeli, da si tudi ti ponosen na nas. Še posebej na sina Matevža, vestnega kapelnika in aranžerja, ter vnuka Anžeta, ki je k orkestru pristopil že kot otrok.
Pred dnevi, ko smo na vaji popraznovali ob 15. obletnici, si nas poklical in nam čestital. Do konca smo ostali tvoji. Ti pa naš. In veš, dragi Berti, to se nikdar ne bo spremenilo! Ob vsakem pogledu na tvoje umetnine na stenah, ob vsakem umetelno izpisanem naslovu vrh partiture, ob vsakem tvojem zaigranem aranžmaju boš z nami. Še naprej bomo delali. Trdo, dobro, vsak po svojih najboljših močeh. Še naprej se bomo družili, se spoznavali, cenili drug drugega, rasli kot ljudje in glasbeniki.
Naša pot bo še naprej vodila po tvojih stopinjah, sledili bomo tvoji pogumni viziji in se trudili uresničevati tvojo idejo o dolgotrajnem, delovnem, glasbenem, umetniškem in prijateljskem povezovanju. Upali si bomo … in verjeli, tako kot si verjel ti.
Tvoj The Moonlighting Orchestra